V tednu, ko praznujemo Mednarodni dan HR, smo letos izvedli že tretji HRup – dogodek poln navdiha, izkušenj, znanja in medsebojnega povezovanja.
Dan je bil sicer oblačen in deževen, a vreme ni zaustavilo dobre volje kadrovnikov in ostalih, ki so obiskali Tehnološki park Ptuj. Po zajtrku in kavi se je 3. izvedba HRupa pričela.
Po pozdravu Petra Ribariča, odgovornega urednika revije HR&M, ki je bil v vlogi povezovalca, in uvodnem nagovoru Petra Ladiča, direktorja podjetja Intera, smo pogumno zakorakali v program.
Program je tokrat otvorila Zvezdana Lubej, ki nam je predstavila, kako močno nas naši možgani v procesu zaposlovanja zavajajo. Kandidatu prehitro določimo neke lastnosti zgolj zaradi tega, ker je rojen v določeni generaciji, ima na fotografiji morda nepopolno frizuro … Vse te informacije v bistvu ne dovolijo, da bi v kandidatu prepoznali potencial, ki ga ima.
Naslednja v sklopu Izzivi zaposlovanja sta bila Mojca Gašperič iz podjetja Špedicija Goja in Borut Skok iz Intere. Predstavila sta nam rešitev v sklopu sistema Intrix HRM, ki je podjetju Špedicija Goja pomagala optimizirati in digitalizirati procese pri zaposlovanju tujcev. In kakšen je rezultat te rešitve? Veliko manj napak, hitrejša priprava obrazcev za zaposlovanje tujcev in pa seveda zbir vseh podatkov na enem mestu, vključno z opomniki o izteku veljavnosti dokumentov, ki so v tem procesu nepogrešljivi.
Sledil je sklop Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih. Otvorila ga je Daniela Bervar Kotolenko. Z njeno pomočjo smo ugotavljali, kaj je tisto, kar motivira vsakega od nas in zakaj je pomembno, da se s temi motivatorji seznanimo tudi pri zaposlenih. Zelo zanimivo vprašanje, ki bi si ga lahko postavili je: “Bi bili zadovoljni z napredovanjem, ki bi se odražalo samo v nazivu, ne pa tudi v povišanju plače?” Pravega odgovora tukaj ni, nam pa ta pove več o tem, kateri so naši motivatorji.
V drugem delu tega sklopa smo spoznali 360°ocenjevanje in letne razgovore v podjetju MDM. Anja Majcen iz omenjenega podjetja nam je prestavila, kakšni so njihovi procesi na teh področjih. Skupaj z Mihaelo Preskar iz Intere pa sta nato povedali še, kako je potekala digitalizacija tega procesa v sklopu kadrovskega sistema Intrix HRM. In kaj smo se naučili? Da je zelo pomembno, kako dobro znamo narisati procese, preden jih digitaliziramo.
Zavzetosti in zadovoljstvu zaposlenih je sledil sklop namenjen umetni inteligenci. Najprej smo prisluhnili predavanju dr. Petra Trkmana, ki je skozi praktične primere pokazal, na kaj moramo biti kadrovniki pozorni pri uporabi UI in na katerih primerih je UI zelo koristna. Opozoril je tudi na to, da moramo biti pri uporabi UI zelo pazljivi in vedno preveriti, kakšen rezultat nam je vrnila in če je le-ta logičen. Dr. Trkman je pripravil tudi primer, kako mu je UI pripravila vlogo za prijavo na delo v podjetju Intera ter kakšno delo bi v podjetju lahko opravljal.
O umetni inteligenci pa so se skozi različne zorne kote pogovarjali tudi udeleženci okrogle mize. V zanimivi razpravi so sodelovali dr. Peter Trkman iz Ekonomske fakultete UL, Andreja Samec Koderman iz Andreja Consulting, Eva Esih iz PsyBita, Aljaž Godec iz Databoxa in Marko Bauman iz Intere.
Vsak od udeležencev okrogle mize je podal mnenje, vezano na njegovo področje. Na koncu so se vsi strinjali, da je UI za kadrovnike lahko zelo dobro orodje, vendar pa moramo biti pri uporabi tudi pazljivi. UI tako ne more nadomestiti kadrovnikov, morajo pa ti paziti, da ohranijo glavni del svojega posla – delo z ljudmi.
Poseben poudarek je bil tudi na tem, kako se lotiti uporabe UI v podjetjih. Marko Bauman je na primeru Intere povedal, kako se je podjetje sistematično lotilo priprave temeljev za uporabo umetne inteligence v internih procesih.
Zadnja predavateljica na letošnjem HRupu je bila Nina Dušić Hren. Najprej je govorila o moči odrekanja. Predavanje je začela z zelo dobrim vprašanjem: “Čemu v bistvu se odrečemo, ko pravimo, da smo se odrekli cigaretom? Čemu smo se odrekli, ko se odrečemo alkoholu?” Je to res odrekanje? Poudarek njenega predavanja je bil na čuječnosti in na tem, da smo srečni s tem, kar imamo in ne hlastamo po vedno več, kot nam narekujeta npr. potrošništvo in materializem.
Nina je nato v zadnji temi letošnjega HRupa še povzdignila energijo udeležencev na način, da nam je pokazala vaje, s katerimi lahko sprostimo in povežemo ekipe pred sestanki, hkrati pa imajo tudi dober vpliv na povezavo med levo in desno možgansko hemisfero pri posamezniku.
S tem predavanjem smo zaključili že 3. HRup. Po vsebinskem delu je sledila še zakuska in pa čas za pogovore, izmenjavo praks, nova poznanstva in ogled stavbe Tehnološkega parka Ptuj. Kar nekaj udeležencev pa je domov odšlo še z večjim nasmehom zaradi dodatnega darilca, ki so ga prejeli na HRupnem žrebu.
Slovenščina
Hrvaščina
Srbski
Angleščina
